Omemba: Irene Velikonja Kolar

»Obstajajo nesprejemljive razlike v dosežkih otrok, očitno bo treba razmisliti, s kakšnimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo imeli vsi otroci možnost priti do enako kakovostne izobrazbe, politika ne more reči, to je nekaj, kar lahko odložimo še za dve, tri, pet let.«

»Z esejem maturantje dokažejo, da znajo o izbrani literarni temi poglobljeno razmišljati, da znajo do nje vzpostaviti določen osebni odnos, dokazujejo pa tudi svojo pismenost.«

»Tudi jaz sem izbrala razpravljalni esej. Za interpretativni esej moraš biti malo bolj »pisatelj«, jaz pa se veliko motim v pravopisu in sem si zato zbrala lažji esej.«

»Izbral sem prvi naslov, razpravljalni esej. Naslov je bil še kar lahek, lahko si napisal veliko stvari, bomo pa videli – veliko je odvisno od ocenjevalca.«

»Tema je bila v redu. Časa je bilo ravno dovolj, točno dve uri smo pisali. Vejice sicer vedno manjkajo ali pa jih je preveč, a mislim, da bom dosegla 40 točk ali več, tako da bo v redu.«

»Če dijaki niso bralci, je to lahko velik manko, ki ga je težko čez noč odpraviti.«

»Po posameznih aktivih učitelji naredijo poročilo in načrt izboljšav.«

»Začetek branja je bil težek, saj pripoved preskakuje v času in prostoru, težko sestaviš sklenjeno zgodbo in zato težje slediš poteku dogajanja. Ampak več kot sem prebrala, bolj sta mi deli postajali všeč, predvsem Angel pozabe.«

»Oba poskušata ugotoviti, kam sodita, kaj pomenijo te razlike med dvema različnima narodoma in jezikoma, kako vplivajo nanju … In poskušata najti svojo pot.«

»Z maturitetnim esejem maturanti dokažejo, da znajo o neki literarni temi poglobljeno razmišljati, da znajo do nje vzpostaviti določen osebni odnos, z njim dokazujejo tudi svojo pismenost. Tako da se mi zdi prav, da je del splošne mature in da prinese kar velik delež k oceni slovenščine. Preverja namreč veliko stvari.«

»Zdi se, da je splošna bralna kultura vedno slabša. Verjetno nanjo vplivajo množični mediji. Živimo v času instant kulture, ko tudi sporazumevanje poteka z instant besedami in instant jezikom, pri katerem ne pazimo na jezik, slog, uporabo ločil, velike začetnice.«

»Angel pozabe pripovedovalke ni obvaroval krute preteklosti njenih bližnjih, ni ji prizanesel s travmami ljudi, ki jih je imela rada. Ganljivo govorico spomina pa ji je pomagal odtisniti v zgodbo.«